Kogoj Jernej univ.dipl.inž.agr. / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com
ZASADITVE VRTOV POLAGANJE/SEJANJE TRAVE NAMAKALNI SISTEMI OBREZOVANJE RASTLIN ŽIVE MEJE DVORIŠČA NASLOVNICA		TLAKOVANJE/ VRTNE GRADNJE dvorišča, dovozi, parkirišča, terase, poti...
	ŽIVE MEJE ZA STRIŽENJE NEFORMALNE, CVETOČE ŽIVE MEJE ZIMZELENE ŽIVE MEJE NARAVNE ŽIVE MEJE Načrtovanje, dobava, sajenje in vzdrževanje živih mej!	brezplačen ogled terena svetovanje pri izbiri žive meje dobava sadik in sadilnega materiala priprava zemljišča in sajenje navodila za vzdrževanje in striženje
	Zakaj zasaditi živo mejo? Osnovni namen zasaditve žive meje je jasen že iz samega poimenovanja, torej zamejitev z rastlinami, s premišljenim izborom rastlin in načinom njihove zasaditve pa je lahko uporabnost žive meje še nekoliko širša. Če naštejemo nekaj tipičnih koristnih lastnosti živih mej so to protivetrna zaščita, utrjevanje tal in zaščita pred izpiranjem prsti, zastiranje neljubih pogledov, zaščita pred radovedneži in še kaj. Prijazne očem in okolici so lahko umeščene tako v naravno okolje in podeželje, kot tudi v urbano okolje, kjer se lahko odlično dopolnjujejo s še tako moderno arhitekturno zasnovanimi objekti. Žive meje so prijazne tudi živalim, jim nudijo zavetje, kraj za gnezdenje ali vir hrane.
	041 439 444 / prokrajina@gmail.com / Ljubljana
	BUKEV - Fagus sylvatica GABER - Carpinus betulus TISA - Taxus baccata LOVORIKOVEC - Prunus laurocerasus OGNJENI TRN - Pyracantha coccinea ČEŠMIN - Berberis sp BODIKA - Ilex aquifolium TRDOLESKA - Euonymus sp DREN - Cornus sp MEDVEJKA - Spiraea sp PUŠPAN - Buxus sempervirens KALINA - Ligustrum sp KOSTENIČEVJE - Lonicera sp GLOG - Crataegus monogyna
	Fagus sylvatica - BUKEV Odlična in uporabna živa meja, zanimiva skozi vse leto. Primerna je predvsem za formalno striženje. Suho listje bakrene barve na rastlini ostane tudi pozimi in odpade tik pred novim olistanjem. Je hito rastoča in zraste od 30 do 60 centimetrov na leto. Končna višina bukvine žive meje je lahko v razponu od metra do preko treh metrov višine. Poleg navadne bukve (F. sylvatica), ki ima liste zelene barve, je izredno cenjena rdečelistna bukev (F. s. Purpurea), s temnimi zeleno vijoličnimi, skorajda črnimi listi in velja za eno najlepših živih mej. Sadike sadimo jo v enojno ali v dvojno zamaknjeno vrsto od 20 do 33 centimetrov narazen. Bukvina živa meja je lahko odlična zaščita proti vetru na izpostavljenih legah. Za visoke in ozke žive meje ali zastiranje pogledov lahko uporabimo tudi stebrasto bukev (F. sylvatica Dawyck) ki zaradi pokončne rasti ne potrebuje izdatnega striženja. na vrh
	Carpinus betulus - NAVADNI BELI GABER Precej podobna navadni bukovi je živa meja navadnega gabra. Ima nekoliko bolj nagubane liste zelene barve, ki pozimi odpadejo prej kot pri bukvi a tudi prej poženejo novi. Primernejši je za hladnejše ter senčnejše lege ali za težja, slabše odcedna tla. Tudi pri gabru imamo stebraste sorte, ki so primerne tudi za sajenje v vrste. Tako kot navadna bukev je tudi navadni gaber pri nas samonikla drevesna vrsta in primeren za sajenje v mešane naravne obmejke. na vrh
	Taxus sp - TISA Izvrstna zimzelena igličasta živa meja. Gosta in temnozelena. Se odlično obrašča in raste počasi, od 15 do 30 centimetrov na leto. Idealna je za formalno striženje in oblikovanje saj zlahka vzdržujemo njeno obliko in višino. Končna višina žive meje je lahko od slabega metra do preko dveh metrov. Odlična je tudi v mešanih, prostih obmejkih in za zastiranje pogledov. Gostota sajenja je od 2 do 5 sadik na tekoči meter. Je odporna in nezahtevna glede rastišča. Primerna je tudi za senčne lege. žive meje / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Različne sorte se lahko precej razlikujejo po svoji pojavni obliki. Za zelo ozke žive meje denimo izberemo stebrasto sorto T. baccata Fastigiata, za prekrivanje tal in masovne zasaditve pa nižje in široko razrasle T. b.. Rependens ali T. b. Summergold. Za standardne žive meje se poleg vrste T. baccata največkrat uporablja pokončni križanec Taxus x media Hicksii. Tisa je dvodomna rastlina. Na ženskih rastlinah se lahko razvijejo rdeče jagode, ki jih rade jedo ptice. Osnovna drevesna vrsta Taxus baccata je samonikla, a jo v naravi vidimo redko in je zavarovana. na vrh
	Prunus laurocerasus - LOVORIKOVEC Bujna, gosta in zimzelena grmovnica, primerna za žive meje visoke od 0,8 metra pa tudi do preko treh metrov. Odlična za kombiniranje v proste obmejke in zastiranje pogledov skozi vse leto. Dobro uspeva tudi na senčnejših legah. Lovorikovec obrezujemo spomladi ali poleti. Na voljo imamo velik izbor sort, ki se razlikujejo glede na višino rastline ter velikost, obliko in barvo listov. Hitrost rasti je od 30 do 60 centimatrov na leto. Sadimo ga na razdaljo od 45 do 60 centimetrov. Velika okrasna vrednost cvetov in plodov, ki privabljajo tudi čebele in ptice. Med najboljšimi je sorta Otto luyken, ki zraste v gost, grm kroglaste oblike z ozkimi suličastimi listi in ne preseže dobrega metra končne višine. na vrh
	Pyracantha coccinea - OGNJENI TRN Trnata zimzelena živa meja bujne rasti, ki zraste do 50 centimetrov na leto. Primerna je za formalno striženje in žive meje od dobrega metra pa do treh metrov višine. Zaradi obilnega cvetenja ter barvitih in dolgotrajnih plodov ima visoko okrasno vrednost skozi vse leto. Ognjeni trn pticam nudi odlično zatočišče in prostor za gnezdenje, plodovi pa so prvovrsten vir hrane. Je zelo odporen na sušo in nezahteven glede prsti. Za striženje ga sadimo na razdaljo od 30 do 60 centimetrov. Zaradi trnov je praktično neprehoden, zato nam lahko služi tudi kot zaščita pred vsiljivci. Primeren je za špalirje ali privezovanje na ograje ter zidove. Obrezujemo ga od maja do junija.  na vrh
	Berberis sp - ČEŠMIN Rod češminov zajema številne vrste, ki so primerne za žive meje. Njihov skupni imenovalec so trnavost, spomladansko cvetenje in obarvani plodovi, ki privlačijo ptice. Odlično se obnesejo kot formalna stržena živa meja ali v prostih obmejkih. Češmine delimo na zimzelene in listopadne. V prvo skupino spadajo Berberis julianae, Berberis frikartii, Berberis Darwinii, Berberis candidula in še nekateri. sajenje in vzdrževanje živih mej / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Listopadni češmini imajo na drugi strani veliko okrasno vrednost zaradi svoje barvitosti. Glavna vrsta je thunbergov češmin (B. thunbergii). Njegove številne sorte se razlikujejo v barvi listja, velikosti in pojavni obliki. Za rdeče žive meje je denimo med najboljšimi Berberis thunbergii Atropurpurea (B. x ottawensis Superba). Medtem ko so nekatere sorte zaradi stebraste rasti primerne za zelo ozke žive meje, druge zaradi pritlikavosti sadimo v nižje obmejke. Odvisno od vrste in sorte žive meje ter velikosti sadik jih sadimo v razdalji od 30 - 60 cm za formalne žive meje, pa do eno na meter in manj pri večjih sadikah in bolj sproščenih zasaditvah. Višina žive meje je od 1 do 1,5 metra. Hitrost rasti je do 30 centimetrov na leto. Pri nas avtohtona vrsta je navadni češmin (B. vulgaris). na vrh
	Ilex aquifolium - BODIKA Navadna bodika oziroma božje drevce (I. aquifolium) je zimzeleno drevo ali grm s trdimi in včasoh na robovih bodičastimi temno zelenimi listi. Jeseni in pozimi jo lahko krasijo rdeči plodovi, ki privabljajo ptice. Odlična je za formalne strižene žive meje od enega do preko treh metrov višine ali za mešane obmejke. Bodika ni izbirčna za prst, je precej odporna in dobro prenaša senčnejše lege. Zaradi počasne rasti (do 15 cm na leto) zahteva malo vzdrževanja, sadimo pa raje nekoliko večje sadike. Odvisno od velikosti, sadike sadimo  na razdaljo od 30 do 70 centimetrov. Navadna bodika je pri nas avtohtona, zato je primerna tudi za sajenje v naravne žive meje. Obstajajo tudi sorte z rumenimi plodovi ali zlato obrobljenimi listi. Pri drugih vrstah bodik je gostota sajenja nekoliko večja, zlasti pri nižjih ali ozkih stebrastih sortah.   na vrh
	Euonymus sp - TRDOLESKA Euonymus alatus (krilata trdoleska) je listopadna grmovnica, ki je primerna tako za strižene, kot tudi za prosto rastoče žive meje. Barva listja se skozi leto iz temno zelene spremeni v atraktivno rdečo, zaradi česar jo v angleščini imenujejo tudi goreči grm. Značilna je po krilati obliki lubja po čemer nosi tudi svoje ime. Sadimo jo v razdalji od 50 do 70 cm za formalne žive meje in preko enega metra za neformalno sajenje. Je zelo odporna na sušo in mraz ter neizbirčna za prst. Še ena trdoleska, ki je primerna za žive meje je zimzelena japonska trdoleska (Euonymus japonicus). Je počasi rastoča in dobro prenaša obrezovanje. Čeprav zraste do dva metra visoko je bolj primerna za nižje žive meje. Sadimo jo na razdalje od 30 do 50 centimetrov. Za prekrivanje tal in ozelenitve zidov uporabljamo plazečo trdolesko (Euonimus fortunei), ki je prav tako zimzelena in na izgled podobna japonski, vendar je manjša in drobnejša različica. Pri obeh so na voljo sorte z večbarvnimi listi. V naravne žive meje sadimo navadno trdolesko (E. europaeus), ki je pri nas avtohtona in je zaradi svojih pionirskih lastnosti primerna za utrjevanje brežin in podobno. Zaradi nenavadne oblike plodov jo imenujemo tudi škofovske kapice. na vrh
	Cornus sp - DREN (svib) Med dreni najdemo nekaj predstavnikov, ki si nedvomno zaslužijo mesto med najlepšimi barvitimi živimi mejami. To so beli dren (C. alba), svilnati dren (C. stolonifera) in rdeči dren (C. sanguinea) s svojimi sortami. Njihova glavna skupna značilnost so številni barviti poganjki v rdečih pri belem in rdečem drenu ter rumeno zelenih odtenkih pri svilnatem drenu. Ti imajo predvsem pozimi izredno dekoratovno vrednost. Nekatere sorte imajo obrobljene liste v beli, rumeni ali rožnati barvi. Pozno spomladi cvetijo v belkastih socvetjih iz katerih kasneje nastanejo beli oziroma modrikasti okrasni plodovi. Sadimo jih kot neformalno živo mejo, kot obmejke v skupine ali kot samostojne grme. načrtovanje, sajenje in vzdrževanje živih mej / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Ker je obarvanost listja in stebel intenzivnejša pri mladih poganjkih, jo obrezujemo tako, da zgodaj spomladi skrajšamo poganjke skoraj do tal. To lahko storimo vsako leto ali pa na vsakih nekaj let. Rezultat je bujna rast novih poganjkov, zgoščena krošnjo, urejen videz in zmerna višino. Za strnjene žive meje sadimo v razdalji od 40 do 70 centimetrov, pri bolj sproščenih obmejkih pa lahko tudi več. Dren je odporen in nezahteven za rastišče. Najbolj znane sorte belega drena so C. alba Sibirica z zelenimi listi, med pisanolistnimi pa denimo C. alba Elegantissima in C alba Spaethii. Rdeči dren (C. sanguinea) je naravno razširjena vrsta, primerna za naravne žive meje, utrjevanje tal, ozelenitve brežin in podobno. na vrh
	Crataegus monogyna - ENOVRATNI GLOG Hitro rastoč listopaden grm, primeren za žive meje od enega do preko treh metrov višine. Najbolje se obnese na večjih podeželskih vrtovih, najdemo pa ga tudi v naravi na obronkih gozdov, grmiščih in podobno. Zaradi trnov je živa meja neprehodna in nudi odlično zavetišče za ptice, ki se s plodovi tudi prehranjujejo. Se odlično obnese kot strižena živa meja, prav tako pa je tudi vedno kandidat za sajenje v mešane naravne obmejke, utrjevanje tal ali zaščito proti vetru. Je izredno odporen in nezahteven za rastišče. Plodovi so užitni in jih uporabljamo predvsem za zdravilne namene, kakor tudi liste in cvetove. Sadilna razdalja je od 25 do 30 cm za enojno in 30 do 45 cm za sajenje v dvojno vrsto z zamikom. na vrh
	Buxus sempervirens - PUŠPAN Pušpan raste zelo počasi, od 10 do 15 centimetrov na leto Je zelo uporaben za nižje strižene žive meje od 30 cm navzgor, čeprav prosto rastoč v primerni starosti lahko seže precej preko treh metrov višine. Je kompakten in se odlično obrašča, zato se že stoletja uporablja kot formalna živa meja ter rastlina za umetelno striženje v vrtovih in parkih. Je prilagodljiv, odlično uspeva v senci, dobro pa prenaša tudi sušo ter gojenje v loncih in koritih. Obrezujemo ga pozno spomladi. Sadimo ga na razdalji od 20 - 30 cm.   na vrh
	Lonicera sp - KOSTENIČEVJE Na prvi pogled podobno pušpanu vendar raste mnogo hitreje. Kitajsko kosteničeje (L. nitida) je zemzeleno, zelo dobro prenaša striženje in oblikovanje in lahko tvori gosto živo mejo od 60 do 150 centimetrov višine. Občasno ga lahko brez škode tudi temeljiteje pomladimo. Prenese tudi senčnejša rastišča. Sadimo ga na razdaljo od 20 do 30 centimetrov. Za nizke žive meje in pokrovne zasaditve je primernejše skoraj identično, vendar bolj horizontalno rastoče plazeče kosteničevje (L pileata), ki ga uporabljamo tudi za ozelenitve brežin. Obe vrsti sicer cvetita, a zelo nevpadljivo in tvorita rdeče modre ali vijolične plodove. Rod Lonicera sp. ima sicer pomembne predstavnike predvsem med vzpenjavkami, pa tudi med višjimi listopadnimi grmi, kjer pa so glavni atribut rastline prav izraziti, barviti in nenavadni cvetovi.   na vrh
	Spiraea sp - MEDVEJKA Za nizke neformalne cvetoče žive meje in obmejke najdemo v rodu medvejk (Spiraea sp.) kar nekaj odličnih vrst. Poleti cvetoče medvejke (S. bumalda, S. japonica) so nezahtevne in zelo enostavne za vzdrževanje. Cvetijo na enoletnih poganjkih, zato jih spomladi obrežemo skoraj do tal. Vsako leto razvijejo množico novih poganjkov, ki tvorijo gosto kroglasto krošnjo zaradi česar so idealne za sajenje v skupine ali v vrste kot neformalna živa meja. Dajejo prefinjen in naraven videz cvetočih blazin v rdeče belih odtenkih. Številne sorte se razlikujejo v barvi listja in cvetov ter svoji višini, zato poletne medvejke lahko tvorijo žive meje v razponu od 0,5 pa do dobrega metra višine. sajenje in vzdrževanje živih mej / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Zgodnejše, spomladi cvetoče vrste so nekoliko višje in cvetijo v beli barvi. Med nižjimi sta denimo S. cinerea Grefsheim in S. thunbergii, med višjimi pa S. Van houttei, S. arguta ter zgodaj poleti cvetoča S. nipponica "Snowmound". Te obrezujemo po cvetenju. Medvejke se odlično obnesejo tako v enotnih, kot tudi v mešanih sestojih ali kot podrast višjim rastlinam. na vrh
	Ligustrum sp - KALINA Ena od najbolj znanih rastlin za formalne strižene žive meje je kalina ali liguster. Raste hitro in je zelo trdoživa. Zaradi bujne rasti živa meja kaline potrebuje redno obrezovanje. Prvi dve leti po zasaditvi jo izdatno prirezujemo, da se živa meja zgosti. Kasneje ko dosežemo primerno višino in kompaktnost, oblikujemo krošnjo in vzdržujemo želeno obliko in velikost. Strižemo jo s škarjami za živo mejo. Za večjo kompaktnost, jo sadimo v dvojne vrste z zamikom, na razdaljo od 20 do 30 centimetrov. Kalina je primerna za žive meje v razponu med enim in tremi metri višine. Za formalne žive meje je najboljša zimzelena vrsta L. ovalifolium. Vrsta L. vulgare je avtohtona in je primerna za naravne žive meje, zaščito brežin, pogozditve in podobno. Če kalino posadimo kot samostojno rastlino, se razvije v lep pokončen grm, ki poleti belo cveti, kasneje pa se na njem razvijejo črni plodovi. V živih mejah cvetove zaradi rednega obrezovanja vidimo redko.  na vrh
	Žive meje za striženje - formalne žive meje
	Žive meje, ki jih redno strižemo s škarjami, oblikujemo v takšno ali drugačno obliko in s tem omejujemo njihovo končno višino in širino. Z rednim striženjem spodbujamo rast novih poganjkov in s tem dosežemo večjo gostoto rastline. Najpomembnejše izmed njih so: Acer campestre - MAKLEN Buxus sempervirens - PUŠPAN Berberis sp - ČEŠMIN Carpinus betulus - GABER Cotoneaster sp - PANEŠPLJA Crataegus monogyna - ENOVRATNI GLOG Euonymus sp - TRDOLESKA Fagus sylvatica - BUKEV Ilex sp - BODIKA Ligustrum vulgare/ovalifolium - KALINA Lonicera nitida /pileata - KOSTENIČEVJE Pyracantha coccinea - OGNJENI TRN Prunus laurocerasus - LOVORIKOVEC Taxus baccata / x media - TISA in druge na vrh
	Neformalne cvetoče žive meje, obmejki, masovne zasaditve
	Neformalne žive meje so tiste, ki jih ne strižemo uniformno, pač pa jim pustimo, da zavzamejo svojo naravno obliko kot posamični grmi ali kot manjše skupine grmov. Poleg naravnejšega videza take žive meje odlikuje predvsem njihova barvitost in obilno cvetenje, za razliko od formalnih živih mej, ki zaradi rednega striženja v mnogih primerih ne zacvetijo ali razvijejo plodov. Rastlinam moramo nameniti predvsem več prostora v širino, saj jih ponavadi obrezujemo največ enkrat letno, na način kot obrezujemo samostojne primerke. Mešane neformalne žive meje so lahko zanimive skozi vse leto, saj s  primernimi kombinacijami različnih rastlinskih vrst in sort dosežemo izjemno barvitost, kontraste in izmenično cvetenje. načrtovanje, sajenje in vzdrževanje živih mej / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Buddleia sp - METULJNIK Caryopteris clandonensis - BRADATEC Chaenomeles sp - JAPONSKA KUTINA Cornus sp - DREN Cotinus coggygria - RUJ Deutzia scabra/gracillis/x hybrida - DOJCIJA Hypericum sp - KRČNICA Kolkwitzia amabilis - KOLKVICIJA Philadelphus coronarius - SKOBOTOVEC Physocarpus opulifolius - POKALEC Potentilla fruticosa - PETOPRSTNIK Ribes sanguineum - OKRASNI RIBEZ Spiraea sp - MEDVEJKA Syringa sp - LIPOVKA Viburnum sp - BROGOVITA, DOBROVITA Weigela florida - VAJGELA in druge na vrh
	Zimzelene žive meje
	Aucuba japonica crotonifolia (Variegata) - AVKUBA Berberis julianae - JULIJANIN ČEŠMIN Berberis candidula - BELI ČEŠMIN Buxus sempervirens - PUŠPAN Cotoneaster sp. - PANEŠPLJA Euonymus fortunei - PLAZEČA TRDOLESKA Euonymus japonicus - JAPONSKA TRDOLESKA Ilex aquifolium - BODIKA Ligustrum ovalifolium - KALINA Lonicera nitida - KITAJSKO KOSTENIČEVJE Lonicera pileata - PLAZEČE KOSTENIČEVJE Mahonia aquifolium - NAVADNA MAHONIJA Prunus laurocerasus - LOVORIKOVEC Pyracantha coccinea - OGNJENI TRN Viburnum davidii - DAVIDOVA BROGOVITA Viburnum pragense - PRAŠKA BROGOVITA Viburnum rhytidophyllum - ZGUBANOLISTNA BROGOVITA Taxus sp - TISA Juniperus sp - BRIN Pinus sp - BOR, RUŠJE Picea sp - SMREKA Thuja sp - KLEK in druge na vrh
	Naravne žive meje
	To so žive meje, ki jih tvorijo avtohtone naravne vrste. So primerne za večje podeželske vrtove, kjer se odlično zlijejo z okolico in nudijo pribežališče ter hrano divjim živalim, kot so ptice, ježi in drugo. Lahko jih sadimo v čiste sestoje, ki jih redno strižemo in s tem omejujemo. Take so na preimer žive meje iz enovratnega gloga ali maklena. Lahko pa jih sadimo tudi v naravnem redu in jih obrežemo zgolj po potrebi na nekaj let. Naravne žive meje so nezahtevne za vzdrževanje. Najlepše so kombinacije različnih vrst, kjer vsaki namenimo dovolj prostora za njen normalen razvoj. Acer campestre - MAKLEN Berberis vulgaris - NAVADNI ČEŠMIN Carpinus betulus - NAVADNI BELI GABER Corylus avellana - NAVADNA LESKA Cornus mas - RUMENI DREN Cornus sanguinea - RDEČI DREN Crataegus monogyna - ENOVRATNI GLOG Euonymus europaeus - NAVADNA TRDOLESKA Hippophae rhamnoides - RAKITOVEC Ilex aquifolium - BODIKA Ligustrum vulgare - NAVADNA KALINA Prunus spinosa - ČRNI TRN Sambucus nigra - ČRNI BEZEG Sorbus aria - MOKOVEC Taxus baccata - TISA Viburnum lantana - DOBROVITA Viburnum opulus - BROGOVITA in druge na vrh
	041 439 444 / Kogoj Jernej univ.dipl.inž.agr. / prokrajina@gmail.com