POLAGANJE/SEJANJE TRAVE
NAMAKALNI SISTEMI
OBREZOVANJE RASTLIN
ŽIVE MEJE
DVORIŠČA
NASLOVNICA
dvorišča, dovozi, parkirišča, terase, poti...
| POLAGANJE TRAVNE RUŠE SEJANJE TRAVE PRIPRAVA TERENA VZDRŽEVANJE TRAVE |
Kakovostna zelenica je osnova urejenega vrta. Pokličite za ogled!
|
| Polaganje travne ruše |
| Polaganje travne ruše je hiter in učinkovit način zatravitve. Na ustrezno pripravljeno zemljišče položimo v ta namen vzgojeno travno rušo, ki je kakovostna, brez plevelov, dobro prekoreninjena in enakomerno odrezana. |
| Kdaj polagamo travno rušo? |
| Zaradi
takojšnjega učinka zatravitve, polaganje travne ruše nima
zgolj vizualnih prednosti napram sejanju. Učinkovitejše je na
zemljiščih, kjer imamo težave s plevelom, saj tla z rušo
povsem prekrijemo in onemogočimo njegovo razraščanje. Primerno
je zlasti za zatravitve manjših vrtov ali atrijev ter razgibanih
ali neenakomernih terenov. Polaganje ruše nam prihrani veliko dela, časa in
potrpljenja, ki ga moramo po sejanju vložiti za vzpostavitev kakovostne
in uporabne travnate površine. Rušo lahko polagamo tudi takrat, ko so pogoji za sejanje trave
izrazito slabi. Pri zatravitvah brežin se lahko učinkovito izognemo izpiranju ob močnih nalivih ali zalivanju. |
polaganje travne ruše / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
| Skrb za trato po polaganju |
Ko
travo položimo in porežemo robove jo povaljamo in zalijemo. Redno in
temeljito
zalivanje ruše v prvih nekaj tednih po položitvi je ključno za
uspešno prijetje. Na začetku zalivamo izdatno, tako da se
navlaži tudi podlaga neposredno pod rušo, do vsaj nekaj
centimetrov globine. Tako
zagotovimo čimprejšnje vkoreninjenje ruše in preprečimo
njeno izsušitev. V tem času se
izogibamo uporabi oziroma teptanju travnate površine, ker s tem
zlasti zaradi velike namočenosti podlage povzročimo nastajanje
vdolbin. Po nekaj tednih, ko se trava uspešno ukorenini, se s
tem poveča tudi njena nosilnost oziroma odpornost na
obremenitve. Zmanjšamo intenzivnost zalivanja, pričnemo z
rednim vzdrževanjem in košnjo. |
| na vrh |
| Setev trave |
setev konec maja - 12 dni kasneje
setev 3 maj - 3 tedne kasneje
setev 1 oktober - 3 tedne kasneje
| Najprimernejši čas za setev trave je zgodaj spomladi ali jeseni, v obdobjih rednejših padavin, manjše aktivnosti plevela in za kalitev ugodnih temeperatur (april, maj, september, okrober). Čas od sejanja do vzkalitve je približno deset dni. Izberemo primerno mešanico semen glede na lego in kakovost zemljišča. Seme posejemo čim bolj enakomerno v količini od 200 do 500 kg na ha, odvisno od mešanice semen, časa sejanja, vremenskih pogojev, pričakovane kaljivosti in drugih okoliščin. Po sejanju seme rahlo zagrebemo ter povaljamo, s čimer izboljšamo oprijem s tlemi in kaljenje. |
sejanje trave / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
Pri sejanju je potrebno imeti tudi nekaj sreče z vremenom. Za samo
izvedbo s pripravo zemljišča in sejanjem potrebujemo vreme brez
padavin in relativno suho zemljišče. Po sejanju pa si seveda
želimo čim bolj rednih in zmernih padavin za hitro in uspešno
kaljenje in rast mlade trave. V nasprotnem primeru moramo za
vzdrževanje vlažnosti poskrbeti z rednim in zmernim zalivanjem, ki naj
bo čim bolj razpršeno, brez močnih curkov in enakomerno
razporejeno po vsej površini. Travo prvič pokosimo, ko doseže približno višino od 7 do 10 cm. Prve košnje so izredo pomembne zato, ker je trava na začetku še precej redka in neenakomernega izgleda. S košnjo spodbudimo rast stranskih poganjkov in razvoj korenin, s čimer travo zgostimo in pospešimo zapolnitev praznih mest ter nastanek kakovostne enotne ruše. Slednje je ključno, saj v nasprotnem primeru mlado travo hitro preraste plevel. Prvo leto trave navadno ne tretiramo z herbicidi, zato plevel, če je le mogoče odstranimo ročno in praznine čimprej dosejemo. Travo lahko začnemo postopno obremenjevati po približno treh mesecih od sejanja. |
| Priprava terena za sejanje ali polaganje trave |
frezanje
priprava terena za sejanje
| Pred zatravitvijo zemljišče primerno pripravimo. Preverimo lego terena ter kakovost prsti. Preverimo višine, padce ter določimo konfiguracijo terena in smer odtekanja vode glede na bližnje objekte, vegetacijo itd. Ugotovimo morebitne potrebe po dodatnih količinah materiala za izboljšanje obstoječe prsti ali za dopolnitev manjkajočih količin zemlje. Ob novih zatravitvah denimo pri novogradnjah se v mnogih primerih pokaže potreba po večjih količinah zemlje, ki jo je treba dostaviti. Pri nakupu je potrebna previdnost. Ne dopustimo, da se na naš vrt dostavi cenena nekakovostna prst, saj bomo privarčevano razliko na daljši rok preplačali s težavami in denarjem. |
zatravitve s polaganjem ali setvijo / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
| Glede na želeno konfiguracijo zemljo na
grobo razporedimo po terenu. Zemljišče strojno prekopljemo in
splaniramo. Morebitne zajetnejše količine plevela predhodno odstranimo. Ob prekopavanju in planiranju odstranimo
preostali plevel, kamenje, staro rušo in odpadni material. Po
potrebi zgornji sloj zemlje založno pognojimo in z dodatkom ustreznega
materiala popravimo morebitne pomanjljivosti. Kadar dodajamo material v
debelejših plasteh poskrbimo, da se zemlja pred zatravitvijo
primerno posede. Ko končamo s planiranjem tla povaljamo. Na mestih kjer
površina po valjanju ni poravnana v zadostni meri, neravnine
še enkrat splaniramo in ponovno povaljamo. Osnovna priprava zemljišča se glede na izbiro postopka zatravitve bistveno ne razlikuje. Pri polaganju ruše je lahko zgornji sloj zaradi lažjega vkoreninjanja nekoliko bolj peščen, sicer pa je optimalna peščeno ilovnata struktura. Tla z večjim deležem peska so topla in zračna, dobro prepuščajo vodo in ugodno vplivajo na razvoj korenin. Slabost takih tal je nizka vodna kapaciteta oziroma sposobnost zadrževanja vode, zato potrebujejo izdatnejšo oskrbo z vodo. Primerna so za zelenice z namakalnim sistemom. Tla z večjim deležem ilovice so težja in hladnejša, bolje zadržujejo vodo, a se bolj podvržena teptanju, zbitosti in zaskorjenosti. V primerih ko imamo opravka z zelo težkim glinasto ilovnatim terenom, kjer imamo problem s pomankljivim odtekanjem in zastajanjem vode, je potrebno poiskati ustrezno drenažno rešitev. |
| na vrh |
valjanje
| Vzdrževanje in oskrba trave |
| Glavni ukrepi in opravila za vzdrževanje in oskrbo travnatih površin: |
| Prezračevanje trave |
| Med skoraj nepogrešljive ukrepe za kakovostno zelenico spada tudi prezračevanje trave. Ob osnovi travnatih bilk se začne sčasoma nabirati suh in odmrl material, ki duši normalno rast trave. Zelenica prekriva suha preproga skozi katero štrljo redki zeleni poganjki. Suh material ob vznožju s postopkom prezračevanja odstranimo s čimer omogočimo ponovno rast novih stranskih poganjkov v nižjih plasteh ruše. Postopek ima na travo izredno ugoden vpliv. To lahko storimo na različne načine in ga opravimo bolj ali manj temeljito. Včasih zadostuje da travo pregrabimo z primernimi grabljami ali nastavki, bolj pogosto pa uporabljamo motorni prezračevalnik. |
vzdrževanje in oskrba zelenic / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
V
grobem lahko ločimo površinsko in globinsko prezračevanje. Pri
prvem odstranimo zgolj suh in odmrl material ter mah na
površini. V kolikor želimo delo opraviti temeljiteje, lahko
globino prezračevanja spustimo do nekaj centimetrov pod površje
tal, zlasti kadar imamo površino tal zbito ali zaskorjeno. S tem
omogočimo boljše odtekanje vode in vnos hranilnih snovi ter
svežega zraka. Prezračevanje je priporočljivo opraviti
vsaj enkrat letno, po potrebi pa tudi večkrat. Opravimo ga v obdobju
intenzivnejše rasti, trava in prst pa morata biti ustrezno suha.
Tovrsten poseg je zelo priporočljiv tudi kot predukrep za kombinacijo z
dosejevanjem, površinskim gnojenjem ali razplevljanjem. Kadar imamo opravka z debelejšo plastjo zbitih tal, pretežkimi tlemi in akutnejšimi težavami z odtekanjem vode ali slabim prekoreninjenjem, se lahko poslužimo globinskega prezračevanja. V tem primeru zemljo enakomerno vertikalno naluknjamo, nastale odprtine pa po možnosti napolnimo z kremenčevim peskom. S tem omogočimo razvoj kakovostnega koreninskega sistema ruše z dostopom svežega zraka, vode in hranil v globje plasti in preprečitvijo površinkega odtekanja ali zastajanja vode. |
| Gnojenje trave |
Gnojenje
je nepogrešljivo pri oskrbi travnatih površin. Ker ima
travna ruša plitek koreninski sistem, se prst na tem
območju relativno hitro izčrpa, hranilne snovi, predvsem dušik
pa z izpiranjem odtečejo v spodnje, za travo nedosegljive plasti tal.
Dodajanje hranilnih snovi je še toliko bolj pomembno zaradi
nenehnega odvzemanja rastlinske mase ob košnji, zlasti, če
pokošeno travo redno odstranjujemo. S tem se tla
siromašijo v deležu organskih snovi, zato je pomembno da občasno
travo pognojimo z gnojili na organski osnovi. Pogosteje moramo travo
gnojiti z gnojili na mineralni osnovi, ki vsebijejo dušik fosfor
in kalij. To so tako imenovana NPK gnojila, ki mnogokrat vsebujejo
nekatere spremljajoče mikroelemente, kot je denimo magnezij. V rastni
sezoni gnojimo z gnojili z večjim deležom dušika, ki je najbolj
zaslužen za rast, v jesenskem obdobju pa z gnojili z večjim deležem
kalija in fosforja, ki sta odgovorna za boljšo odpornost in
zdrav koreninski sistem, s primerno zmanjšanim deležem
dušika. Ker dušik hitro prehaja v spodnje plasti zemlje,
je pomembno da gnojimo s počasi topnimi gnojili, kjer je dušik
vezan v takšni obliki, da se sprošča kontrolirano skozi
daljše časovno obdobje. Travo je priporočljivo gnojiti vsaj dvakrat do trikrat
letno, lahko pa tudi pogosteje, saj se trava na gnojenje zelo hvaležno
odzove, rezultati pa so očitni. Velja opozorilo, da z nepravilnim
gnojenjem, prevsem v napačnih pogojih ali predoziranju lahko travo tudi uničimo. Ustrezno prehranjena trata je
lepša, odpornejša, trpežnejša in gostejša,
zaradi česar je tudi manj podvržena preraščanju plevela. |
Postopek
pri katerem zelenici po površini dodamo tanek sloj novega
materiala za korekcijo talne strukture, organske sestave ter
rodovitnosti in pripomore k izravnavi luknjaste travnate
površine. Material za površinsko gnojenje je največkrat
mešanica organskega materiala (komposta, šote,
humusa...), peska ter kakovostne rodovitne prsti in ga pripravimo v
primernem razmerju glede na stanje zelenice in njene potrebe. Material
enakomerno nanenesemo in razprostremo v debelini enega centimetra ali
manj. V kolikor želimo s tem postopkom odpraviti večje vdolbine,
postopek večkrat ponovimo, da z predebelim enkratnim nanosom ne
zadušimo obstoječe trave. Površinsko gnojenje v mnogih primerih opravimo ob dosejevanju, ker naneseni sloj ugodno vpliva na kalitev travnega semena. Priporočljivo je, da predhodno zelenico vsaj površinsko prezračimo s čimer izboljšamo homogenizacjo novega nanosa z obstoječimi tlemi in preprečimo njegovo izpiranje. |
| Kontrola plevela |
Najučinkovitejša
obramba pred plevelom je vzdrževanje zelenice v čimboljšem
stanju oziroma ohranjanje zdrave goste in dobro preskbljene trave.
Povedano drugače, večina vzdrževalnih ukrepov opravljenih pravočasno in za
pravi namen vsak zase pripomorejo k borbi proti prekomernemu
zaplevljanju. Ko se na zelenici pojavi plevel je najbolje, da ga čimprej zatremo ali odstranimo, preden se nadležno razraste. Če se pojavlja v manjšem obsegu in na manjših zelenicah se ga lahko lotimo ročno in ga poskušamo čim prej odstraniti skupaj z koreninami preden se razmnoži. Na zelenicah, ki so relativno izolirane od okolice, denimo v atrijih ali ograjenih vrtovih in kjer imamo dobro trato v dobri kondiciji, je tak način lahko precej uspešen. Ker v večini primerov ta zahteva preveč vloženega dela in časa, se moramo poslužiti kemičnih sredstev ali pa se s plevelom sprijaznimo in ga zgolj omejujemo z drugimi ukrepi oziroma kakovostno oskrbo. Uporabimo
lahko selektivne herbicide za širokolistni plevel, ki imajo
širok spekter delovanja in zatrejo tudi plevele z globokimi ali
plazečimi koreninami kot so denimo zelo nadležna navadni regrad in
njivski slak, ki jih je fizično skoraj nemogoče odstraniti. Ko se
plevel posuši, moramo prazna mesta čimprej na novo dosejati.
Nekatere invazivne vrste trav
obravnavamo kot ozkolistne plevele. Pri njih se poslužujemo herbicidov
za ozkolistne plevele. Velja opozoriti, da je uporaba selektivnih
sredstev za zatiranje plevela smiselno le v primeru, ko je zelenica
še relativno čista in zaplevljenost še ni kritična. Ob resni zaplevljenosti je travnik najbolje v celoti uničiti, zemljišče po potrebi izboljšati in ga ponovno zatraviti. Pri večini novogradenj, ko na parcelah dolgo časa stojijo velike količine nepokrite zemlje, se v njej namnoži veliko najrazličnejšega plevela. Tega lahko v velikih količinah prinesemo tudi z navoženo ceneno zemljo neznanega izvora. V takih primerih je uporaba totalnega herbicida lahko edina razumna rešitev. |
| Košnja trave |
Redna
košnja je za vzdrževanje kakovosti trate najpomembnejše
opravilo. Z košnjo travo spodbujamo k razraščanju oziroma
tvorjenju stranskih poganjkov., s čimer se trava zgosti. Če trave ne
kosimo dovolj redno, postane redka, saj v spodnjih predelih začne
odmirati zaradi pomanjkanja svetlobe. Prenizka košnja zavira
razvoj listov trave, kar zaustavlja rast ruše in povroča
izpostavljenost in hiranje travnih korenin. Odrežemo največ eno tretjino višine na košnjo. V
obdobjih intenzivne rasti travo kosimo pogosteje in nižje kot v
sušnih obdobjih ali pozno jeseni. Pomembna je tudi zadostna ostrina rezila kosilnice, v nasprotnem primeru
travo ob košnji pulimo in ceframo, kar povzroča
njeno izsuševanje in padec odpornosti. Vedno moramo težiti
k temu, da je trava dovolj gosta, saj prazna mesta omogočajo razvoj
plevela. Pokošeno travo je najbolje pobrati in je ne
puščati na zelenici, saj ta travo duši in onemogoča rast.
Če se odločimo da bomo pokošeno travo pustili. moramo obvezno
kositi z mulčenjem. Mulčenje pokošeno travo zmelje na majhne
koščke, ki se hitreje posušijo in razgradijo. Ob takem
pristopu moramo kositi pogosteje, z majhnim odvzemom listne mase.
Mulčenje zmanjša količino potrebnega gnojenja. |
| Zalivanje trave |
Trava
potrebuje redno oskrbo z vodo. To je pomembno predvsem v poletnih
mesecih ob pomanjkanju padavin, ko je podvržena dolgotrajni sončno
pripeki in velikemu izhlapevanju. V vročih dnevih jo zalivamo zgodaj
zjutraj, zvečer ali ponoči, v izogib temperaturnemu šoku in
ožganinam listov zaradi kapljic vode. Zelo pomembna je sestava prsti
oziroma zemljišča. Če je zemlja preveč peščena, je bolj
podvržena segrevanju in izhlapevanju, voda pronica hitreje, ker prst
nima zadostne kapacitete za zadrževanja vode. V taki prsti trava sicer
dobro uspeva a potrebuje izdatno in redno oskrbo z vodo. Po drugi
strani ima zemlja z večjim deležem ilovice boljšo
kapaciteto zadrževanja vode a je tudi bolj podvržena zbitosti in zaskorjenosti, ki pronicanje
vode otežujeta. Ko travo zalivamo, jo zalijemo izdatno do primerne
prepojenost zemlje in ne samo površinsko. Do naslednjega
zalivanja naj se zemlje dobro posuši. Raje zalivajmo redkeje in
izdatneje, kot pogosteje in manj. Zalivamo enokomerno in
razpršeno, saj z močnim curkom površino zemlje
zaskorjimo ali povzročimo njeno izpiranje. Za zalivanje trave je zelo
smiselno uporabljati deževnico, ki jo zbiramo v zbiralnikih, saj je ta
voda primernejša, predvsem pa zmanjšamo porabo dragocene
pitne vode, ki lahko ob zalivanju trate postane precejšen
strošek. Ker je zalivanje trave lahko
zamudno in potratno z vodo, je smiselno urediti namakalni sistem
za zalivanje zelenic, s čimer se razbremenimo pretirane skrbi, velike
količine dela in prekomerne porabe vode. |
| Valjanje trave |
Po
dolgotrajnem zimskem obdobju se zaradi nizkih temperatur, snega, vode
in ledu, lahko pojavijo vdolbine in izbokline, ki v kombinaciji z krtinami,
onemogočajo normalno oskrbo travnate površine, začenši s
košnjo. Prva stvar, ki jo lahko v tem primeru storimo je, da
travnik povaljamo. S tem površino vsaj delno poravnamo in
odpravimo zračne žepe, ki se pojavijo pod površino ter omogočimo
ponoven stik korenin ruše in zemlje. Seveda za popolno
poravnanje površine ta ukrep navadno ne zadostuje, opravimo pa
ga lahko v kombinaciji z drugimi ukrepi za izboljšanje zelenice,
kot so denimo prezračevanje trave, površinsko gnojenje in
dosejevanje. |
| Preprečevanje razraščanja in skrb za robove |
Kadar
imamo na zelenici ali ob njej posajene rastline, je priporočljivo da
neposredno okolico posajenih rastlin jasno ločimo od zelenice. To
storimo zato, da omogočimo nemoteno vzdrževanje trave in
nemoteno rast posajenih rastlin. Ruša ter preostale rastline si
v nasprotnem primeru po nepotrebnem delijo prostor ter ena drugi
jemljejo hranila. Naredimo rob do katerega sega ruša, ob
rastlinah pa rušo odstranimo ter površino prekrijemo z
zastirko, ki onemogoča rast plevela in trave. Ker se trava nenehno
razrašča je dobro če enkrat na leto rob obnovimo, odrežemo
odvečno rušo, jo odstranimo in obnovimo zastirko. Cvetlične
grede, kjer ne uporabljamo zastirke je potrebno redno okopavati in
odstranjevati plevel. Skrb za urejene robove trate pomembno vpliva na
končen izgled zelenice. |