POLAGANJE/SEJANJE TRAVE
NAMAKALNI SISTEMI
OBREZOVANJE RASTLIN
ŽIVE MEJE
DVORIŠČA
NASLOVNICA
dvorišča, dovozi, parkirišča, terase, poti...
| OBREZOVANJE OKRASNIH DREVES OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA OBREZOVANJE GRMOVNIC STRIŽENJE, OBLIKOVANJE ŽIVIH MEJ |
Strokovno obrezovanje okrasnih in sadnih dreves ter grmovnic!
|
- Višinsko obžagovanje drevja z dvigalom!
| Obrezovanje okrasnih dreves |
|
obrezovanje drevja / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
Drevo, ki je
posajeno na primerni lokaciji in ima dovolj prostora za nemoteno rast
samo po sebi obrezovanja ne potrebuje. Razvilo bo svojo značilno obliko v kolikor mu bodo okoliščine to omogočale. Glavni razlogi zakaj to počnemo se skrivajo v dejstvu, da so drevesa kot del naše okolice podvržena določenim omejitvam in
zahtevam, predvsem pa morajo biti varna, v primerni kondiciji, privlačnega videza in
povzročati čim manj težav. |
| preberi več... |
| Obrezovanje grmovnic |
obrezovanje okrasnih grmovnic / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
Na
eni strani imamo grmovnice, ki obrezovanja skorajda ne potrebujejo.
Občasno izrezujemo suhe, poškodovane ali morda obolele veje,
odrežemo nerodnorastoče veje ali veje, ki morda kvarijo izgled rastline
ali pa rastlino zgolj uravnotežimo in ji z odstranitvijo kakšne
veje popravimo obliko.
Na drugi strani grmovnice
z bujnejšo rastjo
potrebujejo bolj ali manj redno
obrezovanje, s čimer ohranjamo njihovo optimalno
velikost, obliko in vitalnost, ter spodbujamo njihove določene
značilnosti, kot so denimo barvitost listja, obarvanost stebel,
bujnost, intenzivnost cvetenja in drugo. Glede na način in čas
obrezovanja ločimo dve glavni skupini. Obnovitveno obrezovanje po
navadi opravimo po
cvetenju pri tistih rastlinah, ki cvetijo spomladi na eno ali več
letnih
poganjkih, pomladitveno obrezovanje pa pri poleti cvetočih
grmovnicah, ki cvetijo na poganjkih tekočega leta. Skupni
imenovalec pri obeh je sprotno ohranjanje mlade vitalnejše
rasti. |
| preberi več... |
| Obrezovanje živih mej |
|
obrezovanje vseh vrst živih mej / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
| Žive meje so lahko formalne, tiste ki jih strižemo in oblikujemo v takšne ali drugačne oblike, ali neformalne oziroma svobodne žive meje, kjer rastline rastejo v redkejšem, bolj ali manj strnjenem sestoju, skupinah ali vrstah in ohranjajo obliko, ki je za njih značilna. Formalne žive meje strižemo kot homogeno celoto, pri prosto rastočih pa obrežemo vsako rastlino posebej. V kategorijo živih mej lahko prištejemo tudi masovne zasaditve, obmejke ter pokrovne zasaditve. |
| preberi več... |
| Obrezovanje sadnega drevja |
obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
| Obrezovanje mladih dreves - gojitvena rez |
| V
mladostnem obdobju opravljamo gojitveno rez. Posvečamo
se gojitveni obliki oziroma pravilnemu razvoju krošnje.
Dolžina mladostnega obdobja traja do prehoda v obdobje rodnosti in je krajša pri rastlinah cepljenih na
šibkejše vegetativne podlage kot pri tistih na
močnejših podlagah iz sejncev ali generativno razmnoženem
drevju, kjer lahko to obdobje traja tudi 10 let in več. Mlada drevesa
režemo spomladi pred brstenjem z izjemo bujnejših sort, ki jim s
kasnejšo rezjo lahko uravnavamo premočno rast. |
| nazaj |
| Obrezovanje na rodnost - vzdrževalna rez |
| Po
prehodu v fazo rodnosti opravljamo rez na rodnost oziroma vzdrževalno
rez. Iščemo
optimalni pridelek in
ohranjamo primerno rast ter kondicijo drevesa. S primernim obrezovanjem obdobje
rodnosti podaljšujemo oziroma upočasnjujemo upadanje rodnosti
ter rasti in prehod v obdobje staranja. Glede
na čas obrezovanja ločimo zimsko rez in poletno rez. Močno zimsko
rez za spodbujanje vegetativne rasti opravimo času mirovanja. Če
pa jo opravimo pozno pozimi ali zgodaj spomladi pred cvetenjem, ta
krepi cvetni nastavek in zmanjša bujnost rasti. Poletna rez
je namenjena predvsem osvetljevanju
krošnje in odstranjevanju neželene nove rasti. |
| nazaj |
| Pomlajevanje starejših dreves, nižanje krošnje |
| Pri starejših drevesih v fazi staranja lahko z močnejšo rezjo nekoliko podaljšamo življenjsko dobo rastline. Nižamo krošnjo ter krajšamo ogrodne veje. Odstranjujemo suh ali bolan les ter izrezujemo koreninske izrastke. Ker z močno rezjo največkrat porušimo hormonsko ravnovesje drevesa se kot posledica lahko pojavi množično izraščanje novih, šibkih, navadno navpičnih poganjkov, ki jih imenujemo bohotivke. Za uspešno pomladitev je potrebno opraviti še nekaj posegov s katerimi iz najpimernejših poganjkov postopno izoblikujemo novo strukturo rodnega lesa in drevesu pomagamo ponovno vzpostaviti ravnovesje. |
| nazaj na vrh |
Drevo, ki je
posajeno na primerni lokaciji in ima dovolj prostora za nemoteno rast
samo po sebi obrezovanja ne potrebuje. Razvilo bo svojo značilno obliko v kolikor mu bodo okoliščine to omogočale. Glavni razlogi zakaj to počnemo se skrivajo v dejstvu, da so drevesa kot del naše okolice podvržena določenim omejitvam in
zahtevam, predvsem pa morajo biti varna, v primerni kondiciji, privlačnega videza in
povzročati čim manj težav. Te so največkrat povezane z
samo velikostjo dreves ter posledično povzročanjem materialne škode,
ogrožanjem varnosti, pretirano osenčitvijo in podobnim. Z obrezovanjem odraslih dreves ponavadi rešujemo ali blažimo določene težave, ki izvirajo iz napak, storjenih že pred leti ob sajenju. Največkrat gre za kombinacijo nepravilne umestitve ter napačnega izbora, lahko pa tudi za posledico neprimernega ali pomankljivega obrezovanja v preteklosti. Posegi morajo biti zmerni, pravilni in pravočasni, predvsem pa morajo imeti jasen namen. V mnogih primerih je vsekakor na mestu tudi razmislek, ali ne bi bilo bolje drevesa odstraniti in ga nadomestiti z novim. |
obrezovanje drevja / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com |
| Formativno obrezovanje - oblikovanje krošnje |
| Ukrepi
za oblikovanje čvrste in simetrično oblikovane strukture
krošnje, katerih cilj je primerna razporeditev primarnih
ogrodnih vej. Izrezujemo neprimerno rastoče, šibke,
poškodovane in posušene veje, ohranjamo vodilni poganjek,
odstranjujemo koreninske izrastke in podobno. Z ukrepi je najbolje
pričeti že v mladostnem obdobju drevesa in jih po potrebi opraviti
vsakih nekaj let. Kasnejši zamujeni posegi so precej bolj invazivni, njihova učinkovitost pa vse bolj omejena. |
| nazaj |
| Omejevanje krošnje, ožanje |
| Kadar drevo postane za svoj prostor preveliko, lahko velikost njegove krošnje do neke mere omejujemo z zmernim krajšanjem, odvajanjem ali spodrezovanjem vej višjega reda. Pri tem ohranjamo naravno obliko in pomemben olistani del krošnje ter ne posegamo v strukturo vej nižjega reda. Ukrepi morajo biti zmerni in izvedeni simetrično po celotni površini krošnje. Učinek takega posega je precej kratkotrajen, vendar je drevesu prijazen, saj lahko močnejši posegi v debelejše ogrodne veje ogrozijo zdravstveno stanje drevesa in uničijo njegovo naravno strukturo ter izgled. |
| nazaj |
| Redčenje krošnje |
| Z
redčenjem krošnjo očistimo nepotrebnih, polomljenih, nerodnih,
šibkih, prekrižanih ali odmrlih vej v notranjosti
krošnje. S tem krošnjo razbremenimo in omogočimo
boljšo presvetlitev. Poleg tega povečamo njeno zračnost, jo
prevetrimo in s tem preprečimo preveliko zadrževanje vlage
v notranjosti, kar je lahko pomemben faktor pri nastanku različnih
bolezni. Z redčenjem krošnje zmanjšamo nevarnost
odpadanja in lomljenja vej, omejimo zadrževanje insektov in omogočimo
boljše pogoje za rast rastlinam v neposredni okolici drevesa. |
| nazaj |
| Dvigovanje krošnje |
| Kadar drevo raste v bližini poti, parkirišča ali ceste je pomembno, da ima primerno visoko deblo, ki je očiščeno raznih izrastkov ali prenizkih primarnih vej, ki omejujejo normalno gibanje, prestavljajo nevarnost udarca, onemogočajo vožnjo in podobno. Višino krošnje je najbolje določiti že v fazi razvoja drevesa v sklopu formativnega obrezovanja, da se izognemo večjim ranam in brazgotinam na deblu ob kasnejših posegih. |
| nazaj |
| Kleščenje krošnje, obrezovanje na glavo |
| V nekaterih izjemnih primerih se lahko načrtno odločimo, da bomo drevesu skozi celotno življenjsko obdobje omejevali obseg z kleščenjem oziroma obrezovanjem na glavo. Na mestu reza nastanejo odebelitve oziroma glave v katerih se nakopičijo hranilne snovi in omogočajo vsakoletno bujno izraščanje mladih poganjkov. Tehnika omogoča oblikovanje krošnje okrogle uniformne oblike in se uporablja predvsem v primerih z večjimi prostorskimi omejitvami, manjših drevoredih, formalnih zasaditvah in podobno. Pomembno je, da se z obrezovanjem na glavo prične že v mladostnem obdobju in periodično ponavlja. Nekatere okrasne sorte se obrezujejo izključno na tak način. |
| nazaj |
| Obrezovanje poškodovanih in nevarnih dreves |
| Nekatere drevesne vrste so že same po sebi podvržene lomljivosti vej, ki je lahko posledica bodisi krhkosti lesa, bodisi krhkosti v sami drevesni strukturi. Drevo lahko postane lomljivo in nevarno tudi kot posledica pomankljivo oblikovane in nesimetrične krošnje, napačnih rezov, ki ošibijo določena strukturna mesta, gnitja vej ali debla, bolezni in še česa. Mesta kjer veje izraščajo pod ostrejšimi koti so praviloma strukturno šibkejša. Kritično obremenitev lahko preseže že lastna teža vejevja, najbolj pa je drevje izpostavljeno ob močnejših vetrovih, sneženju ter ob pojavu žledu. Najpomembnejši ukrepi za varnost so formativni ukrepi, redčenje in razbremenjevanje krošnje in hitra sanacija poškodb. |
| primeri striženih živih mej: | |
|
|
| nazaj |
| primeri neformalnih živih mej: | |
|
|