Kogoj Jernej univ.dipl.inž.agr. / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com
ZASADITVE VRTOV POLAGANJE/SEJANJE TRAVE NAMAKALNI SISTEMI OBREZOVANJE RASTLIN ŽIVE MEJE DVORIŠČA NASLOVNICA		TLAKOVANJE/ VRTNE GRADNJE dvorišča, dovozi, parkirišča, terase, poti...
	ZASADITVENI NAČRTI, SVETOVANJE UPORABNE ZASADITVE SAJENJE OKRASNIH DREVES IN GRMOVNIC SADNI VRTOVI Naj bo vaš vrt izviren, uporaben in enostaven za vzdrževanje! načrtovanje vrtov, svetovanje pri izbiri rastlin dobava kakovostnih sadik grmovnic in dreves priprava terena za sajenje, izkop sadilnih jam, priprava sadilnih mešanic, sajenje navodila za vzdrževanje in garancijo na prijetje sadik	izvedba zasaditvenih projektov sajenje okrasnih dreves in grmovnic sajenje živih mej sajenje sadnih dreves in jagodičevja ozelenitve zidov, pergol in špalirjev zasaditve korit
	041 439 444 / prokrajina@gmail.com / Ljubljana
	na vrh
	Načrtovanje in izvedba zasaditev
	Vsak vrt lahko zasadimo na številne različne načine. Lahko rečemo, da bi deset različnih vrtnarjev isti vrt zasadilo na deset različnih načinov oziroma, da je vsaka zasaditev unikatna. Katera je boljša od druge je seveda odvisno od okusa posameznika, vendar pa se kakovost posamičnih rešitev lahko odraža z otipljivimi rezultati. Dobre zasaditve so estetsko privlačne in praktične, tako iz vidika samega vzdrževanja kot tudi z vidika izkoriščanja uporabnih potencialov  rastlin. svetovanje, zasaditveni načrti, izvedba / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Načrt zasaditve Pred izdelavo zasaditvenega načrta si parcelo ogledamo, jo izmerimo, ugotovimo stanje in se seznanimo z željami naročnika. Načrt zasaditve ponavadi vsebuje nekaj različnih variant, grobi popis aktualnih rastlin in način zasaditve, morebitne obrazložitve ter okvirno ceno projekta. Po želji se lahko pripravi tudi slikovni prikaz in opis posamičnih rastlin ter projekcija končnega izgleda zasaditve z slikovno montažo. Načrt se lahko še naknadno spreminja in dopolnjuje, zato je vsaka pripomba s strani naročnika na mestu in dobrodošla. Kot tudi informacija o pročakovanem cenovnem okviru zasaditve. Cena izdelave načrta je odvisna od velikosti in pestrosti zasaditve, okvirno pa znaša od deset do dvajset odstotkov skupne ocenjene vrednosti projekta. Za vašo zasaditev lahko naročite tudi načrt vzdrževanja z napotki za obrezovanje in seznamom bistvenih oskrbovalnih del. na vrh Izvedba zasaditve Pred zasaditvijo načrt še enkrat preverimo na terenu, naredimo natančnejši popis sadik in ostalega materiala po količinah, lahko pa tudi določimo natančno ceno izvedbe. Ker se sadike glede na velikost precej razlikujejo v ceni, je lahko končna cena izvedbe močno odvisna od te postavke. Predvsem pri tistih rastlinah, ki rastejo počasneje se je treba odločiti, ali zanje odšteti nekoliko več denarja in pa bomo raje počakali nekaj let da dosežejo enako višino. V mnogih primerih sa zaradi hitrejšega učinka po nepotrebnem zvišuje tudi gostota sajenja, kar poleg višjih stroškov lahko za seboj prinese tudi kasnejše nevšečnosti zaradi preraščanja in obilo nepotrebnega dela pri vzdrževanju. Izvedba zajema, dobavo izbranih sadik in ostalega sadilnega materiala, pripravo terena, sajenje, navodila za vzdrževanje in garancijo.  na vrh
	Uporabne zasaditve grmovnic in drevja
	Vsaka rastlinska vrsta oziroma sorta ima svoje značilnosti, ki definirajo njen uporabnostni potencijal. Prepoznavanje in upoštevanje teh potencialov, kot tudi slabosti, nam omogoča optimalno izbiro pravih rastlin za določeno situacijo s čim širšim naborom uporabnih lastnosti in čim manj slabimi. Potencialno koristne lastnosti lahko ob neustrezni umestitvi postanejo problematične in obratno. Če na primer posadimo neko drevo, ga lahko posadimo zgolj za okras, lahko ga posadimo v bližino terase z namenom, da nam bo poleti nudilo senco ali pa ga posadimo na lokacijo kjer bo s svojo krošnjo zastiralo pogled iz sosedovega okna. Če to drevo nosi še užitne plodove ali pa smo ljubitelji ptičev, ki se zbirajo v njegovi krošnji je njegova funkcionalnost večplastna. Pri izbiri drevesa pa se izogibamo slabostim, kot so na primer lomljivost vej, puščanje madežev, agresiven koreninski sistem in podobnim lastnostim, ki lahko ob izbiri napačne lokacije predstavljajo težave.  uporabne zasaditve / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com
	cvetoče in barvite zasaditve zasaditve za zastiranje pogledov žive meje pokrovne zasaditve zasaditve za osenčitev utrjevanje brežin, zaščita tal protivetrne zasaditve varnostne zasaditve zasaditve prijazne živalim zasaditve za uporabo v prehrani
	na vrh
	Cvetoče in barvite zasaditve Ena najbolj iskanih okrasnih karakteristik dreves in grmovnic je njihova barvita raznolikost. Z domiselno zasaditvijo lahko ustvarimo zelo zanimive barvne kombinacije, ki se spreminjajo skozi različna obdobja rasti. Z obarvanostjo listja, cvetov, plodov, stebel ali lubja lahko posamične rastline pomembno popestrijo izgled zasaditve skozi vse leto.
	Zasaditve za povečanje zasebnosti in zastiranje pogledov Pogosta zahteva pri zasaditvah je zagotavljanje zasebnosti oziroma zakrivanje neljubih pogledov s pomočjo rastlin. Z ustrezno razporeditvijo lahko učinkovito zastremo poglede iz oken radovednih sosedov ali si polepšamo svoj razgled. V takih primerih nas zanimajo predvsem velikost rastline, bujnost, oblika krošnje, vzdrževanje in podobne lastnosti.
	Žive meje Bolj ali manj strnjena zasaditev v eni ali več vrstah. Poleg zamejitve, ki je osnovna funkcija živih mej lahko te združujejo še številne druge uporabne lastnosti. V osnovi jih lahko delimo na strnjene žive meje, namenjene striženju oziroma oblikovanju v homogeno celoto ter prosto rastoče, kjer so rastline posajene na večjih razdaljah in imajo dovolj prostora za normalno individualno rast.
	Pokrovne zasaditve Glavna funkcija pokrovnih zasaditev je prekrivanje gole površine tal in s tem omejevanje rasti plevela ter erozije tal. Za ta namen poleg različnih vrst trajnic uporabljamo predvsem nižje grmovnice, z svojstvenimi lastnostmi rasti, razraščanja, ukoreninjanja itd. Pomembno je, da so hitre rasti, odporne na specifične rastne pogoje, in so enostavne za vzdrževanje. Sadimo jih masovno predvsem kot alternativo travni podlagi, kot podrast in podobno.
	Utrjevanje brežin in zaščita pred izpiranjem tal Z zasaditvijo brežin lahko preprečimo plazenje zemljine in površinsko izpiranje tal. Rastline s svojim koreninskim sistemom stabilizirajo tla in s krošnjami ščitijo golo površino. V ta namen izbiramo trpežne rastline z dobrim koreninskim sistemom, skromnimi potrebami, hitro rastjo in primernim načinom razraščanja. To so lahko bodisi pokrovne grmovnice, bodisi  večje gmovnice ali drevesa, če gre za večje površine. Zelo pomembno je enostavno vzdrževanje.
	Zasaditve za osenčitev Rastline s svojimi krošnjami nam lahko poleti nudijo učinkovito zaščito pred soncem. Za ta namen se najbolje odrežejo listopadna drevesa in večje grmovnice lahko pa si pomagamo z postavitvijo pergole in zasaditvijo vzpenjavk. Predvsem pri drevesih moramo biti pri izboru previdni, saj nam lahko napačna izbira prinese marsikatero nevšečnost.
	Protivetrne zasaditve Na izpostavljenih legah lahko močan veter na vrtu botruje številnimi težavam. Poleg izsuševanja in vetrne erozije tal lahko prihaja do poškodb na rastlinah, lomljenja vej ali uničujočih zmrzali. Primerna zasaditev lahko občutno pripomore k izboljšanju vetrovnih razmer v neposredni okolici, zmanjšuje njegovo moč, preprečuje vrtinčenje in blaži sunke.
	Varnostne zasaditve Trnavost je lahko zelo prikladna lastnost, če govorimo o uporabi rastlin za zagotavljanje varnosti. Če na primer obrobje parcele zasadimo s trnato živo mejo je ta lahko odlična zaščita pred vsiljivci. Drug primer varnostne zasaditve so denimo rastline, posajene na mestih z nevarnostjo padca (škarpa, stopnice) in služijo kot zaščitna prepreka.
	Zasaditve prijazne živalim Če želimo v vrt privabiti življenje, občudovati metulje, čebele, čmrlje, ptice, ježe in druge živali posadimo rastline, ki jih privabljajo z svojimi cvetovi, plodovi in krošnjami, jim nudijo zavetišče, mesto za gnezdenje ali služijo kot vir hrane. Pri tem je pomembno, da vrta ne ogradimo v celoti in omogočimo vsaj delno prehodnost. Živa meja je dobra rešitev.
	Zasaditve za uporabo v prehrani Če odmislimo gojenje klasičnega sadnega drevja in jagodičevja, lahko med grmi in drevjem najdemo številne take katerih deli, navadno plodovi so užitni ali celo zdravilni in so lahko zanimiva prehranska popestritev. To so zlasti predstavniki družine rožnic (šmarna hrušica, črni trn, jerebika, glog, itd) in pa tudi nekateri drugi, kot so rumeni dren, kitajski dren, rakitovec, leska, bezeg in še kaj. Na drugi strani velja opozorilo, da so plodovi pretežnega števila okrasnih rastlin za človeka neužitni, pogojno užitni ali strupeni.
	na vrh
	Ozelenitve zidov, špalirjev, pergol,,,
	Zasaditev vzpenjavk je lahko zanimiva v različnih primerih. Ker se te razlikujejo glede na način oprijemanja je pomembno, da med njimi glede na vrsto opore izberemo pravo. Vzpenjajo se lahko bodisi s pomočjo posebnih oprijemalnih organov, kot so vitice ali oprijemalne korenine, bodisi z ovijanjem okoli opore. Kot rešitev za ozelenitev golega zidu, lahko na primer uporabimo take, ki imajo sposobnost neposrednega oprijema na površino. Za tiste, ki se podlage oprijemajo s pomočjo vitic ali ovijanjem pa moramo zagotoviti primerno oporo oziroma okvir.  svetovanje, zasaditve, špalirji / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com
	Vzpenjavke z oprijemalnimi koreninami: Campsis radicans - virginijski trobovec Euonymus fortunei - plazeča trdoleska Hydrangea anomala ssp. petiolaris - vzpenjava hortenzija Parthenocissus tricuspidata - trirogljata vinika Hedera sp - bršljan Vzpenjavke z ovijalnimi peclji, viticami: Clematis sp - srobot Vitis sp - trta Parthenocissus quinquefolia - peterolistna vinika Passiflora caerulea - pasijonka Ovijalke: Lonicera sp - kovačnik (kosteničevje) Wisteria sp - glicinija Actinidia sp - kivi Fallopia aubertii (Polygonum aubertii) - dresen Akebia quinata - akebija Nekatere grmovnice imajo lastnosti zaradi katerih jih lahko s pomočjo privezovanja, zelo učinkovito in domiselno gojimo ob zidovih in drugih oporah ter lahko dosežejo za njih netipične višine in oblike rasti. Jasminum nudiflorum - jasmin Pyracantha coccinea - ognjeni trn Chaenomeles sp - japonska kutina Cotoneaster sp - panešpljica
	na vrh
	Sajenje okrasnih dreves in grmovnic	Sadike v loncih lahko sadimo skozi vse leto!
	Ustrezna izbira dreves ali grmov s katerimi bomo zasadili nek vrt je pomemben, a le eden od korakov do končnega uspeha. Naslednji je izbira kakovostnega sadilnega materiala. Ustreznih sadik, sadilnih substratov, gnojil in drugega materiala, ki ga bomo potrebovali za samo sajenje. Od kakovosti sadilnega materiala, sajenja in nadaljne oskrbe je odvisna uspešnost prijetja sadik, predvsem pa to, ali bodo rastline dosegale rast, ki bo optimalna ali pa bodo zgolj preživele in v bistvu stagnirale.  priprava prsti, sajenje, dobava, oskrba / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Čas sajenja okrasnih grmovnic in drevja Sadike, ki so posajene v vsebnikih (loncih, žakljih) lahko sadimo skozi vse leto, v kolikor tla niso zamrznjena ali razmočena. Če sadimo poleti, se poskušamo izogniti sajenju v ekstremno visokih temperaturah in suši, predvsem zaradi težje oskrbe posajene sadike z vodo in tveganja šoka rastline ob sajenju. Sadike s koreninsko grudo sadimo zgodaj spomladi ali jeseni izven rastnega obdobja rastline. Sadike z golimi koreninami sadimo v času mirovanja od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Sadilne razdalje, velikost sadik, gostota sajenja Eden najpomembnejših dejavnikov, ki prispevajo k uspešnosti zasaditve je ustreznost sadilnih razdalj oziroma razmikov med rastlinami. Pri masovnih zasaditvah govorimo o gostoti sajenja. Rastlinam moramo zagotoviti minimalni prostor, ki ga potrebuje za svojo rast, zato pa moramo poznati končno višino, širino in rastne značilnosti rastline, ki jo sadimo. Zlasti v primerih, ko okrasne rastline sadimo kot samostojne primerke ali v mešanih obmejkih, moramo rastlinam zagotoviti zadosti prostora za nemoten razvoj krošnje, kakor tudi minimalno oddaljenost do objektov in infrastrukturnih elementov v neposredni bližini. Če na primer rastlino posadimo preblizu dovozne poti, nikoli ne bo uspela razviti svoje značilne krošnje, ker jo bomo iz praktičnih razlogov prisiljeni neprestano obrezovati ali pa denimo zaradi neposredne bližine trdih betonskih objektov ne bo imela dovolj prostora za razvoj korenin, bo podvržena pripeki zaradi segrevanja asfalta in podobno. Rastline, ki so druga drugi posajene preblizu ne bodo razvile simetričnih krošenj ali pa se bo ena izmed podredila drugi in s tem postala nepotreben ali moteč dejavnik v vrtu. Sadilne razdalje so odvisne tudi od uporabnega namena zasaditve oziroma načina gojenja in vzdrževanja. Kadar sadimo grmovnice iste vrste v strnjene sestoje lahko temu primerno zmanšamo sadilno razdaljo, saj v takem primeru skupina večih grmovnic lahko deluje kot celota. Denimo v neformalnih živih mejah, cvetočih obmejkih, zasaditveh brežin, pokrovnih zasaditvah. Z gostejšim sajenjem lahko zmanjšamo možnost zaplevljanja, izsuševanja ali izpiranja tal. Od gostote sajenja je odvisno koliko sadik bomo potrebovali in nenazadnje kakšna bo cena zasaditve. Treba je poiskati optimalno razmerje med velikostjo sadik in ceno, saj so večje sadike tudi dražje a jih bomo potrebovali manj, premajhne pa morda ne izpolnjujejo naših pričakovanj, kar še posebej velja pri drevesih in počasi rastočih grmovnicah. Priprava prsti in sadilnih jam, sajenje Čeprav so mnoge rastline prilagodljive različnim tipom prsti, imamo tudi take, ki so nekoliko bolj izbirčne, pa tudi take, ki v revnih tleh uspevajo celo bolje. Večina se jih na dobro prst odzove hvaležno, zato se v tem delu izpača potruditi. V dobro pripravljeni prsti lahko drevesa in grmi zrastejo presenetljivo hitro, med tem ko v slabi zemlji lahko marsikdaj tudi stagnirajo. Ob zasaditveh okolice novogradenj, atrijev in podobno imamo pogosto zaradi varčevanja pri nasipanju opravka z precej slabimi zemljinami, kar terja več dela in sadilnega materiala, ki ga namenimo izboljšavi prsti. Na splošno velja, da boljša kot so osnovna tla, manjšo sadilno jamo moramo izkopati, dodati manj kakovostnega substrata in gnojila ter obratno. V primerih strnjenih masovnih zasaditev z majhnimi sadilnimi razdaljami prekopljemo celotno površino oziroma razdaljo, ki jo nameravamo zasaditi. Odstranimo večje kamne, plevel in nečistoče. Dno sadilne jame po možnosti še dodatno prekopljemo skupaj z dodanim sadilnim substratom in založnim gnojilom. Grudo postavimo v jamo na ustrezno višino, nižjo od nivoja terena, s čimer omogočimo vdolbino za zalivanje in prostor za zastirko. Ko rastlino ustrezno naravnamo, jamo dapolnimo z substratom, ki ga zmerno potlačimo. Sadilni substrat pripravimo kot mašanico gnojila, ustreznega materiala za izboljšavo in obstoječe prsti. Razmerja nam določajo zahteve rastline, obstoječa prst, čas sajenja in druge okoliščine. Na koncu površino jame ponovno zrahljamo, prekrijemo z zastirko in ustrezno zalijemo. Nadaljna skrba z vodo je ključna za uspešno prijetje rastline. Zastiranje tal Ko končamo s sajenjem rastlino zastremo z zastirko iz lubja ali lesnih sekancev. Dovolj debela zastirka lahko učinkovito preprečuje rast plevela. Zmanjšuje izhlapevanje vode ter pregrevanje tal ob pripekah. Omogoča lažje pronicanje vode in preprečuje zaskorjenje tal ob močnejših padavinah ali zalivanju. Zastiramo po celotni površini sadilne jame ali širše, vendar moramo predhodno odstraniti morebitno rušo in plevel ter površino zrahljati. Učinkovitost zastirke je odvisna od njene debeline. Minimalna debelina je pet centimetrov ali več. Zastirka ima poleg naštetih prednosti lahko tudi pomembno okrasno vrednost. na vrh
	Ureditev sadnega vrta
	Zasaditev sadnega vrta v primerjavi z okrasnimi zasaditvami terja drugačno obravnavo. Če je pri slednjih skupni imenovalec njihovo relativno enostavno vzdrževanje s čim manjšim vložkom dela, je tu ravno obratno. Oskrba sadnega drevja zahteva večjo pozornost in drugačno dinamiko dela, zato je priporočljivo, da sadne rastline sadimo organizirano v skupine, ločeno od preostalega vrta. To nam omogoča lažjo oskrbo in boljši nadzor nad rastlinami. Organiziran pristop je pomemben že od samega začetka, ko se odločamo o podrobnostih zasaditve. S kakovostno oskrbo lahko pomembno podaljšamo pričakovano življenjsko dobo sadovnjaka ter vplivamo na njegovo rodnost in kondicijo. Ter obratno. zasaditve sadnih vrtov, svetovanje, izvedba / 041 439 444 / prokrajina@gmail.com Sadne vrste Pri odločitvi katere sadne vrste in v kakšnem razmerju bomo gojili pretehtamo številne dejavnike, najbolj pa nas zanima sam namen, ki ga želimo doseči z zasaditvijo. Če sadimo za domačo uporabo je ta odvisna predvsem od okusa posameznika in načina uporabe sadja, zanimajo pa nas tudi klimatske in talne razmere, razpoložljiva površina in drugo. Med sadnim drevjem so najpomembnejše pečkaste sadne vrste (jablane, hruške, kutine, nešplje) in koščičaste sadne vrste (češnja, višnja, sliva, češplja, breskev, marelica). V sadnem izboru domačih nasadov skoraj vedno najdemo lesko ali bezeg ter kakšno od jagodičastih vrst kot so jagode, maline, ribez, kosmulja, ameriška borovnica, aronija in druge. Če želimo biti nekoliko izvirnejši in razmere dopuščajo si lahko omislimo tudi kakšno od bolj nenavadnih vrst kot so murva, rumeni dren, glog, kostanj, oreh, kivi, granatno jabolko itd. Izbira sort Ko se odločimo, katere vrste sadnih rastlin bomo posadili, je potrebno izbrati primerne sorte. Pestrost izbora je odvisna od načrtovane intenzivnosti preidelave. Če na primer želimo pridelati večje količine določenega sadja za predelavo, ozimnico ali prodajo se odločimo za manjše število izbranih sort in vrst sadja, kar nam olajša oskrbo in omogoča zadosten pridelek. Na drugi strani si z večjo pestrostjo lahko zagotovimo sezonsko oskrbo svežega sadja za lastne potrebe skozi doberšen del leta. Pri izbiri sort nas zanima predvsem kakovost plodov, rodnost, odpornost, čas zorenja in pa tudi informacije o opraševalnih odnosih (avtofertilnost, avtosterilnost, čas cvetenja itd.) Izbira podlag Nadalje je potrebno izbrati ustrezne podlage, na katere so cepljene žlahtne vrste oziroma sorte. V grobem ločimo generativne podlage - sejance sorodnih vrst in podlage, vzgojene na vegetativni način. Oboje imajo tako dobre, kot slabe lastnosti. Generativne podlage dajejo bujna in odporna drevesa, z močnimi koreninami in dolgo življenjsko dobo, a dajejo manj kvaliteten pridelek in pozno preidejo v rodnost. Na drugi strani dajejo vegetativne podlage boljši pridelek rodijo redno in enakomerno ter zgodaj preidejo v rodnost, a imajo krajšo življenjsko dobo, rastline pa so šibkejše in nižje. Selekcionirane so lahko na določene ciljne lastnosti. Pri jablanah denimo ločujemo med šibkimi, srednje bujnimi in bujnimi podlagami. Pri zelo šibkih podlagah rastline potrebujejo stalno oporo.   Gojitvene oblike Pri gojenju sadnih rastlin je bistveno iskanje optimalnega ravnovesja med rastjo in rodnostjo. Tega ohranjamo z različnimi vzdrževalnimi ukrepi med katerimi so najpomemnejši tisti za zagotavljanje primerne strukture rastline in iskanje optimalnega hormonskega ravnovesja (obrezovanje). Pri tem si pomagamo z vzgojo dreves v različne gojitvene oblike. V grobem ločimo naravnejše - okrogle in bolj umetelne - ploščate gojitvene oblike. Najbolj znane okrogle gojitvene oblike so denimo izboljšana piramida (bujne in srednje podlage), ozko vreteno, sončna os  (šibke podlage, intenzivna pridelava), vretenast grm ter kotlasta oblika (srednje podlage). Med ploščatimi oblikami imamo različne kordonske in palmetne oblike, ki so prilagojene za vzgojo ob oporah ali špalirjih. Od gojitvene oblike je torej odvisna tudi izbira podlage ter obratno. Sadilne razdalje, gostota sajenja, sadilni načrt Število sadik, ki jih bomo potrebovali določimo na podlagi velikosti dane površine, stopnje njene izkoriščenosti in načrtovane končne velikosti posamičnih dreves. Ta je odvisna predvsem od predvidene vrste, sorte, podlage ter gojitvene oblike, ki nam povejo tudi kakšna je minimalno potrebna površina, ki jo drevo potrebuje za nemoteno rast. Na podlagi teh informacij določimo minimalne sadilne razdalje oziroma gostoto sajenja. Če sadimo v vrste, določimo razdalje med sadikami v posamični vrsti in medvrstne razdalje. V skupine združujemo sadike istih vrst ter sort. Če je le mogoče morajo vrste potekati v smeri jug - sever. Pri sadilnem načrtu upoštevamo razporeditev sort tudi glede na opraševalne odnose. Z intenzivnostjo nasada se povečuje tudi gostota sajenja in zmanjšuje velikost dreves. Čas sajenja sadnega drevja Sadno drevje sadimo zgodaj spomladi in pozno jeseni. Razlog za to je, da sadike sadnega drevja navadno niso dobavljive v posodah pač pa z golimi koreninami, kar pomeni, da jih lahko presajamo le v dobi mirovanja. Sadike dobimo v lokalnih drevesnicah, čas dobavljivosti pa je prilagojen letnemu času in trenutnim klimatskim razmeram. Sadike v posodah lahko sadimo tudi v vmesnem obdobju. Priprava tal Zemljišče lahko pripravimo na dva načina. Pri večjih nasadih obdelamo celotno površino naenkrat, jo z mehanizacijo globinsko zrahljamo oziroma prerigolamo, založno pognojimo, preorjemo, organsko dopolnimo ali izboljšamo z različnimi dodatki. Odstranimo vso obstoječo vegetacijo,  kamenje, korenine in zemljišče poravnamo. V kolikor načrtujemo spomladansko sajenje to storimo jeseni oziroma spomladi, če bomo sadili v jeseni. Pri zasaditvah manjših sadnih vrtov pripravimo vsako sadilno jamo posebej. Velikost sadilne jame je odvisna od drenažnih karakteristik terena in od bujnosti izbrane podlage in je navadno globine od 40 do 60 cm in več ter premera do 80 cm in več.   Ukrepi ob sajenju Pri sajenju obvezno poskrbimo za ustrezno oporo, bodisi z namestitvijo kola, bodisi z postavitvijo žične opore ali špalirjev. Poskrbeti moramo tudi za zaščito sadik pred škodljivci. Korenine lahko učinkovito zaščitimo pred voluharji z sajenjem v žične košare, zgornje dele rastline pa po potrebi zaščitimo pred divjadjo, bodisi z postavitvijo ograje, bodisi obdajanjem posamičnih sadik z zaščitnimi mrežami, kemičnimi odvračali ali kakšno drugo rešitvijo. Paziti moramo na ustrezno globino sajenja in poskrbeti za ustrezen odmik cepljenega mesta od površine tal. Posajeno sadiko ustrezno obrežemo. Če sadimo spomladi, to storimo ob sajenju, pri jesenskem sajenju pa počakamo do spomladi. Na kocu sadike privežemo ob oporo, jih izdatno zalijemo ter zastremo z zastirko. na vrh
	041 439 444 / Kogoj Jernej univ.dipl.inž.agr. / prokrajina@gmail.com